Zanimivosti pri uporabi aloje arborescens V tem sporočilu vam bom zaupal nekaj zanimivosti o aloji arborescens, ki jih mnogi ne poznajo. Pa začnimo kar s tisto v naslovu. Aloja v solati Ste vedeli, da številna ljudstva v Braziliji, Kolumbiji in Venezueli iz aloje arborescens delajo solato? Tako kot mi pri kosilu uživamo skledo zelene solate, oni uživajo na kose narezane liste aloje arborescens. Da omilijo grenak okus, takšno alojino solato začinijo z medom in limoninim sokom. Količina aloje, ki jo na ta način zaužijejo, je za naše pojme zelo velika. Sam ne poznam primera, da bi kdo v naših krajih zaužil primerljivo količino aloje. Vedeti namreč moramo, da so omenjena ljudstva z alojo zrasla in njihovo telo alojo sprejema drugače kot naše. Zato odsvetujem uživanje aloje v solati na takšen način. Lahko pa preizkusite nekoliko prilagojen recept, ki je primeren tudi za nas. Najdete ga TUKAJ. Prilagodljiva rastlina Za uspešno rast aloje arborescens so potrebne primerne temperature in dovolj svetlobe. Pri nas smo s primernimi pogoji sicer precej na meji oziroma moramo v zimskem obdobju nekoliko poseči vmes, da rastlina preživi. Širom sveta pa lahko najdemo primerne pogoje za rast aloj na prostem na zelo različnih nadmorskih višinah. Aloja arborescens je namreč zelo prilagodljiva rastlina in ena redkih, ki lahko odlično uspeva na nadmorski višini 0 oziroma ob morju. Ter na drugi strani tudi na visokem hribovju in vse vmes. Takšna temperaturno primerna območja najdemo predsvem v Braziliji ter nekaj njenih sosednjih državah. Hipokrat Verjetno ena izmed najbolj poznanih osebnosti iz medicine vseh časov, Hipokrat, je zapisal, da aloja zdravi tumorje, stimulira rast kosti in pomaga pri trebušnih težavah.
Odgrada drobnice Aloja arborescens ima zelo močno trnje in tako ni neobičajno, da jo pastirji v Braziliji uporabljajo za ogrado svoje črede. Sadijo jo na obrobju pašnikov in drobnici tako preprečujejo prehod na prosto. To aloja zagotavlja s svojo gosto rastjo in močnimi trnji. Aleksander veliki in aloja Po nekaterih virih naj bi bil Aleksander Veliki okoli leta 330 pred našim štetjem hudo ranjen in rana se je močno zagnojila ter grozila da se bo življenje vladarja končalo. Rano naj bi mu ozdravili s pomočjo aloje arborescens. Posledica te njegove izkušnje naj bi bilo zavzetje otoka Sokorto, kjer je aloja uspevala, saj je rastlino želel zase in za svoje vojake. Na voljo je še nekaj prostih mest Zaradi izjemnega zanimanja ponavljamo predavanje o aloji arborescens. Udeleženci bodo tokrat poleg informacij in degustacije prejeli tudi knjigo Recepti za uporabo aloje arborescens. Več o predavanju si preberite TUKAJ. Ostanite zdravi in odprti za nove informacije tudi v prihodnje. Osti Jarej (staroslovenski pozdrav)
Matija Šega
Fruktus Matija Šega s.p. | Drejčetova pot 4, 8000 Novo mesto |